Obvestilo
  • Zakon o elektronskih komunikacijah

    Spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in statistike zadetkov posameznih člankov. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate, da bodo piškotki nameščeni na vašo napravo. Če želite omogočiti piškotke kliknite na Strinjam se!

    Informacije o piškotkih

    Zavrnili ste piškotke. Odločitev za omogočanje lahko še vedno spremenite

Ribniški planinci na tritisočaku

   Planinci PD Ribnica smo se v soboto in nedeljo, 26. in 27. avgusta, odpravili v Avstrijo, kjer smo se pod vodstvom vodnice PZS Zdenka Mihelič in pomočnika vodnika PZS Simona Figarja varno povzpeli na 3282 visoki Petzeck in prav tako varno sestopili nazaj v dolino do naših jeklenih konjičkov. Skupno nas je bilo na pohodu sedemnajst zagnanih planincev in planink iz ribniškega in kočevskega konca, ki sta nas Tomaž Pahulje in Andrej Hočevar v dveh kombijih popeljala po avstrijskih cestah do izhodišča in nazaj domov.

   Bila sta to res čudovita dneva v luštni družbi, na planinskih poteh so nas spremljali voda, slapovi, mehke trave in trdni oprijem na sivo-črno-svetlečih skalah, smaragdno zelena jezera, odlično vreme v času našega pohoda, koča Wangenitzseehütte, širni razgledi ...
Izjemno razgledni Petzeck je najvišji vrh v skupini Schober, kjer se s svojimi 3283 višinskimi metri ponosno dviguje nad dolinami pod njim in v pozdrav okoliškim vrhovom, tudi Velikemu Kleku oz. Grossglocknerju, najvišjemu avstrijskemu vrhu. Tudi nam so se odprli vsi širni razgledi, ki so segali v dalj in še dlje, videli so se vsi najvišji grebeni gora vse tja proti Dolomitom. Skupina Schober, ki leži južno od skupine Velikega Kleka v Visokih Turah, med našimi gorniki ni toliko znana. A prav zaradi ohranjene prvobitne pristnosti nedotaknjene narave je še posebej vredna obiska. Tam si z avtomobilom in žičnicami ne moremo pomagati, velike višinske razlike moramo premagati kar peš. Vendar je ta nedotaknjeni kotiček Alp zelo zanimiv in privlačen, številni vrhovi so drzno ošiljeni, pokrajino zaljšajo slikovita jezerca, številni slapovi, pa tudi ledenikov ne manjka, čeprav jih prav hitro pobira – tudi tega pod Petzckom, nanj smo v prečenju prečili le na kratki položni razdalji. Dobro oskrbovanih koč je precej, po večini ležijo v zatrepih dolin. Mi smo spali v zares lepi koči z odlično hrano in prijaznim osebjem, v koči Wangenitzsee Hütte na višini 2508 metrov malo nad jezerom Wangenitzsee. Petzeck zaradi svojih značilnosti in lepot spada tudi med šestdeset vrhov prijateljstva, ki so razpostrti po Italiji, Sloveniji in Avstriji.
In kot je ena izmed udeleženk zapisala, »je bil to pohod, ki si ga lahko samo želiš. Ves čas sem imela občutek, kot da sanjam. Okoli mene je bilo namreč toliko lepote, kot jo lahko le redko kje srečaš. Iskrena hvala obema vodnikoma, tako Zdenki kakor tudi Simonu. Hvala obema šoferjema Tomažu in Andreju, ki sta nas še po naporni hoji varno pripeljala v domače okolje. In nenazadnje hvala vsem udeležencem pohoda, ki so s svojo dobro voljo in pozitivno energijo naredili pohod, ki mi bo večno ostala v spominu, kajti to je bil le moj prvi tritisočak. In kot pravijo: prvega nikoli ne pozabiš.«

Zdenka Mihelič

 

Petzeck 26 27 8 2017 foto arhiv Zdenke Mihelic

Na 3283 metrov visokem Petzcku nas je spremljalo čudovito sončno vreme, širni razgledi, sreča v srcih in veselje na obrazih.
Foto arhiv: Zdenka Mihelič

Priredil Peter Debelak
Free templates